Koncepti, o katerih govorimo, z znanstvene perspektive
Psihologija korporacijskega investicijskega obnašanja po mednarodni finančni krizi v Sloveniji
»Če hočemo, da stvari ostajajo enake, se morajo nenehno spreminjati« (Lampedusa, 1958/2007, str. 40). Lampedusov roman Leopard spremlja propad stare sicilijanske aristokratske družine, ki zamenja stagnacijo za samoohranitev in, nesposobna pluti s tokom, preda prihodnost in oblast bolj brezobzirni novi eliti, bolje pripravljeni na svet, ki nastaja okoli njih vseh. Inercija je vgrajena v vsak sistem, od človeških teles do korporacij in imperijev, in edini način, da se borimo proti njej, je, da se ves čas premikamo. Še starejši od Lampedusovega romana je hindujski sveti spis Bhagavad Gita, v katerem Krišna svetuje bojevniku Ardžuni, naj deluje, a se odpove navezanosti na sadove svojih dejanj (The Bhagavad Gita, 2007).
Antični pogledi na psihološke zakonitosti uspeha, sodobne raziskave o psiholoških značilnostih uspešnih posameznikov in metode selekcije potencialnih uspešnih ustanoviteljev podjetij v slovenskem okolju
Moja opažanja iz prakse so me že zgodaj napeljala k ideji, da obstajajo univerzalne psihološke zakonitosti uspeha v življenju, poslu, gospodarstvu in politiki. Da obstajajo neka univerzalna pravila igre, ki zvišajo potencial za uspeh posameznika ter determinirajo njegov dolgoročni preboj in obstanek na vrhu. Ki vrtenje na kolesu sreče obrnejo na zmagovalni pol. Pravila igre in psihološke zakonitosti izjemnega uspeha, ki so pomembni, ne glede na to, kako se »igralci menjujejo in prizorišča spreminjajo« (Aurelius, 2002), če citiram misel antičnega cesarja. Prišla sem do ideje, da bi lahko našla več razlogov za verjetje svoji hipotezi, če bi našla vzporednice med antičnimi in vzhodnoazijskimi filozofskimi pogledi na vodenje, uvidi stroke ter uvidi iz prakse sedanjih politikov in gospodarstvenikov v Republiki Sloveniji.
Psihološke zakonitosti uspeha in ključni elementi »psihe zmagovalcev«
Aristotel (1925) v svoji Nikomahovi etiki izpostavlja pogum, praktični razum in sposobnost samonadzora kot ključne kvalitete uspešnega posameznika in dolgoročno uspešnega vodje, Cicero (1913) pa integriteto, govorniško elokventnost ter nagnjenost k služenju in vračanju družbi, katere del si. Daft idr. (2020) izpostavljajo osebne značilnosti vodij, ki naj bi bile prisotne pri večini uspešnih posameznikov na vodstvenih položajih, kot so energija, fizična vzdržljivost, samozavest, iskrenost, integriteta, optimizem, želja voditi ljudi, neodvisnost, potreba po dosežkih in odličnosti, vestnost, nagnjenost k tveganju, vztrajnost, izobrazba, mobilnost, medosebne veščine, kooperativnost, sposobnost spodbujanja sodelovanja, taktnost, kritičnost, odločnost, znanje, inteligentnost in kognitivne sposobnosti.