Psihološke zakonitosti uspeha in ključni elementi »psihe zmagovalcev«

Aristotel (1925) v svoji Nikomahovi etiki izpostavlja pogum, praktični razum in sposobnost samonadzora kot ključne kvalitete uspešnega posameznika in dolgoročno uspešnega vodje, Cicero (1913) pa integriteto, govorniško elokventnost ter nagnjenost k služenju in vračanju družbi, katere del si. Daft idr. (2020) izpostavljajo osebne značilnosti vodij, ki naj bi bile prisotne pri večini uspešnih posameznikov na vodstvenih položajih, kot so energija, fizična vzdržljivost, samozavest, iskrenost, integriteta, optimizem, želja voditi ljudi, neodvisnost, potreba po dosežkih in odličnosti, vestnost, nagnjenost k tveganju, vztrajnost, izobrazba, mobilnost, medosebne veščine, kooperativnost, sposobnost spodbujanja sodelovanja, taktnost, kritičnost, odločnost, znanje, inteligentnost in kognitivne sposobnosti. S slovenskimi gospodarstveniki in politiki sem želela govoriti o psiholoških zakonitostih uspeha, da bi dobila eksplorativen vpogled v njihovo razmišljanje o svojem osnovnem raziskovalnem vprašanju. 

Poslušala sem pričevanja agentke ameriške tajne službe o tem, kako niti enega izmed ameriških predsednikov ni slišala kričati. Ena izmed lastnosti, ki so jo vsi delili, je bila rezilientnost. Imeli so dovolj mehek ego in dovolj visoko čustveno rezilientnost, da jih poslušanje in žalitev na njihov račun v vseh glavnih medijih vsak dan nikoli nista potrla do mere, da ne bi odšli na oder, na konferenco ali pred pročelje Bele hiše in performirali. Raziskovati sem želela, kaj po mnenju slovenskih gospodarstvenikov in politikov spada med psihološke zakonitosti uspeha oz. kaj so elementi psihe nekoga, ki je zmožen brezkompromisno udejanjiti svoje interese in cilje v tem svetu. Zanimalo me je, katere psihološke lastnosti njim samim po njihovem mnenju pomagajo na poti do uspeha kot uresničenja lastnih ciljev ter udejanjanja lastne vizije v življenju, politiki in gospodarstvu. »Zmagovalce od poražencev loči to, da znajo obrniti usodo v svoj prid,« piše Liu (2020). »Tisti, ki zmagajo, pogosto niso najbolj sposobni, so preprosto tisti, ki znajo obračati igro življenja v svoj prid ...« 

Po besedah udeležencev je zmaga posledica sposobnosti videti luč na koncu predora (»Za dolgotrajno delovanje pri rutinskih, morda duhamornih situacijah pa mora biti motivacija notranje narave. Moraš videti luč na koncu predora.«), zastavljanja jasnih ciljev (»Jasni cilji in to, da se za te cilje hočem na vsak način boriti.«), vizionarstva (»Pravo voditeljstvo ali vodenje, povezano z nekim vizionarstvom, po notranjem občutku načeloma težko razložim. To bi morda lahko opisal nekdo od zunaj.«), sreče (»Včasih je veliko tudi odvisno od sreče.«), usode (»Gotovo pa ima vsak tisti, ki uspe, tudi srečo. Ta dejavnik usode, ki ga imate vi zelo radi. Lahko delaš zelo veliko, pa ni sreče.«), čustvene inteligentnosti (»Dober vodja rabi ogromno energije, ogromno čustvene inteligence, ogromno zaveznikov – brez tega tudi ne gre. Sam težko kaj naredi.«), realnega pogleda, zaveznikov (»Sploh v poslu, a tudi drugje, moraš imeti zaveznike, ne sovražnikov.«), krutosti do sebe in drugih (»Sem zelo krut – do sebe in do drugih.«), sposobnosti optimizacijske logike iskanja »preprostih in enoznačnih rešitev«, močne volje (»Moje volje nič ne zlomi.«), notranjega ognja (»Karizmatične ljudi je danes težko najti. Ljudi s hrbtenico, ljudi z ognjem. Ne maram mlačnih ljudi. Rad imam ljudi, ki nekaj izžarevajo. Ki imajo ambicije. Zato sem ti tudi pomagal, zato sem te sprejel. Takšnih ljudi – živih ljudi – je danes na žalost zelo malo.«), samoobvladovanja, fokusa, ambicij in treznosti v krizah (»Ampak jaz nisem paničarka. V najbolj zoprnih situacijah sem zelo mirna. Zelo se znam organizirati, fokusirati.«). »V politiki, v poslu in v športu vsi večkrat izgubljamo kot zmagujemo,« pa eden od udeležencev opozarja na še eno pomembno okoliščino zmage. »Zmagovalci so poraženci, ki so zdržali minuto dlje.« 

Udeleženci menijo, da je pomembno, da kljub uspehom ostaneš normalen (»Najprej moraš biti normalen.«), da si se sposoben odpovedati velikemu delu zasebnega življenja, pa tudi, da za uspeh »ni univerzalnega pravila« ali da psihološko zdravi posamezniki težko uspejo (»Jaz bi rekel, da ljudje, ki so uspešni, ti tvoji zmagovalci, se delijo na dve vrsti, vsi so hudo moteni. Potem je pa samo razlika, ali veš, da si, ali ne veš, in kaj potem s tem, če izveš, narediš, ali se zdraviš ali ne. Ker če nisi hudo moten, ne boš šel v to. Ne. Najbolj srečni so ljudje, malo nadpovprečno povprečni, ki se ne rabijo dokazovati. Vsaj malo moraš biti moten, da si uspešen. Jaz to resno mislim.«). Povedali so, da je »najtežji del posla iti zmeraj do konca«. Za to pa moraš biti sposoben »odločati se«, iti naprej navkljub porazom, biti »subtilen za duh časa in lastno poslanstvo«, »obračati naravne danosti sebi v prid«, »uživati v ustvarjanju« in »se ne ukvarjati z drugimi«. Udeleženci so kot ključne psihološke značilnosti uspešnih posameznikov v gospodarstvu in politiki izpostavili to, da si postavljaš cilje, odideš, kadar čutiš, da neka pot ni zate, postavljaš svoje pogoje, si sposoben motivirati in zaščititi svoje ljudi, imaš močno intuicijo, si nepopustljiv, se izogibaš evforiji, najdeš strokovnjake za področja, ki jih ne obvladaš najbolje, in si pri sebi razjasniš, kaj je zate zmaga (»Za začetek se je smiselno vprašati, kaj je zmaga. Realizacija neke osebne ambicije, ki je lahko 'stroškovno' zelo porazna za okolje ali za ljudi okoli 'zmagovalca'? Kaj je njegov cilj oz. motiv?«). Razmišljanja slovenskih gospodarstvenikov in politikov o psiholoških zakonitostih izjemnega uspeha v gospodarstvu in politiki se skladajo z opažanji Grudna (2024) o tem, da vrhunske posameznike zaznamujejo kompetence, čustvena moč in znanje, pa tudi sposobnost hitrega pobiranja po porazih. Omenjene psihološke zakonitosti uspeha sem združila v nadredne kategorije drugega reda, te pa v pet kategorij tretjega reda, ki so predstavljene in ponazorjene z enotami analize prvega reda v spodnji tabeli, kjer je prikazana tudi njihova primerjava z antično, vzhodnoazijsko in sodobno znanstveno literaturo, predstavljeno v uvodu.

Tabela 1: Primerjava rezultatov za vprašanje I z ugotovitvami stroke in filozofskimi mislimi vzhoda in antike