Antični pogledi na psihološke zakonitosti uspeha, sodobne raziskave o psiholoških značilnostih uspešnih posameznikov in metode selekcije potencialnih uspešnih ustanoviteljev podjetij v slovenskem okolju

Moja opažanja iz prakse so me že zgodaj napeljala k ideji, da obstajajo univerzalne psihološke zakonitosti uspeha v življenju, poslu, gospodarstvu in politiki. Da obstajajo neka univerzalna pravila igre, ki zvišajo potencial za uspeh posameznika ter determinirajo njegov dolgoročni preboj in obstanek na vrhu. Ki vrtenje na kolesu sreče obrnejo na zmagovalni pol. Pravila igre in psihološke zakonitosti izjemnega uspeha, ki so pomembni, ne glede na to, kako se »igralci menjujejo in prizorišča spreminjajo« (Aurelius, 2002), če citiram misel antičnega cesarja. Prišla sem do ideje, da bi lahko našla več razlogov za verjetje svoji hipotezi, če bi našla vzporednice med antičnimi in vzhodnoazijskimi filozofskimi pogledi na vodenje, uvidi stroke ter uvidi iz prakse sedanjih politikov in gospodarstvenikov v Republiki Sloveniji. Obenem bi takšna raziskava nudila tudi globlji vpogled v to, kaj so te psihološke zakonitosti uspeha, univerzalne čez različne prostore, čase in kontekste, ter bi lahko služila kot temelj poznejšega oblikovanja modelov selekcije vodij s potencialom za dolgoročni uspeh.

Dober vodja je skladno z mislimi cesarja Marka Avrelija (2002) nekdo, ki se zaveda, da se je s stvarmi, na katere nimaš vpliva, nesmiselno ukvarjati. Nekdo, ki ve, da bo žel, kar je sejal. Rimski cesar in stoik v svojem Dnevniku (2002) piše o pomenu etičnega služenja in služenja drugim ter izpostavljal pomen avtentičnega življenja, skladno s svojo osnovno naravo, ki pa jo je treba nenehno kultivirati in razvijati; piše tudi o pomenu prilagajanja realnosti in kontekstu situacij ter o pomenu nadziranja lastnih čustev in odzivov, vztrajnosti in delovanja v širšem kontekstu dolgoročne perspektive in vizije posameznika. Na koncu Dnevnika (2002) izpostavlja, da smo ljudje v prvi vrsti socialna bitja in da se ne smemo nikoli prenehati zavedati, da smo tukaj, da delujemo v skupnosti in dajemo nazaj družbi, katere del smo. Ideja, ki se ob branju antične literature implicitno poraja posamezniku, je vsekakor, da obstajajo univerzalne psihološke značilnosti posameznikov, ki uspejo čez različne kontekste, različne dobe in različne časovne okvirje, različne situacije in različne družbe. 

Vede (Easwaran, 2007) pravijo, da je uspeh posledica pravih dejanj v tem ali prejšnjih življenjih. Skladno s starodavnimi svetimi spisi sreča spremlja tiste, ki živijo skladno z načeli nenasilja, resnicoljubnosti, čistosti in pravih dejanj, usmerjenih v dobrobit sebe in drugih. »Ljubljence usode« je mogoče prepoznati po tem, da jim življenje naklanja samozavest, optimizem, voljo, lepoto, materialno in spiritualno izobilje, lahek in hiter duhovni razvoj ter sposobnost manifestacije njihovih želja, ciljev in sanj v življenju. Tak človek postane rojen ali izgrajen (odvisno od izvora svojega pakta z življenjem in usodo) »zmagovalec« v poslu in življenju, nekdo, ki ga »sreča spremlja«, kamorkoli gre. Skladno z Vedami (Easwaran, 2007) Fortuna ljubi tiste, ki živijo skladno z naravo in esenco vesolja, ki ji potujejo bliže in bliže ter v sebi generirajo vedno večji absorpcijski spekter za intuicijo in blagoslove življenja. Ta energija vesolja, ki jo zvišajo v sebi, blagoslavlja in daje prano vsem njihovim dejanjem v tem svetu ter vnaša v njihove projekte »srečo« in sinhronijo z vesoljem: vnaprej začutijo, kaj bodo določene situacije od njih terjale, in notranja intuicija jim narekuje korake k uspehu. 

Daft idr. (2020) poudarjajo, da je ključne lastnosti dobrega vodje mogoče razvrstiti v tri kategorije: tehnične, medosebne in konceptualne veščine. Poudarjajo, da dobrega vodjo odlikujeta sposobnost razvijanja vizije,navdihovanja in motiviranja zaposlenih ter učinkovito sprejemanje odločitev v različnih kontekstih in situacijah. Za vodjo so po mnenju sodobne stroke izredno pomembne fleksibilnost, komunikacijske veščine in sposobnost gradnje zaupanja, sodelovanja, ohranjanja in ustvarjanja dolgotrajnih zavezništev ter dobrih odnosov s partnerji in podrejenimi prek visokih ravni čustvene inteligentnosti (Daft idr., 2020). Pomembni so tudi izredno visoko zavedanje konteksta in sebe, razumevanje organizacijske kulture in širšega družbenega okolja, v okviru katerega deluje, spodbujanje inovacij ter sprejemanje odgovornosti za lastne napake, uspehe in neuspehe. Pri platformi CultureAmp (n. d.) so v svoji študiji Googlov seznam osmih ključnih dejavnikov, pridobljenih iz intervjujev z menedžerji nadpovprečno uspešnih timov, nadgradili ob upoštevanju povratnih informacij strank in razširil na enajst ključnih lastnosti dobrega menedžerja: izražanje skrbi, redni coaching, sposobnost dobre in transparentne komunikacije, razvoj kadrov, čustvena vzdržljivost, pravično in enakopravno obravnavanje vseh zaposlenih, nagnjenost k spodbujanju inovacij, splošna menedžerska učinkovitost, usmerjenost k rezultatom, tehnične veščine, jasna vizija in dobra sposobnost postavljanja ciljev. 

Naključno sem prišla v stik tudi s procesi selekcije potencialnih ustanoviteljev podjetij, v katere bi slovenski milijonarji investirali svoj kapital, in s podatki o psiholoških lastnostih, ki jih dojemajo kot ključne za uspeh ali iščejo v svojih postopkih selekcije. Soustanovitelji skladov so povedali, da je proces precej nestandardiziran ter da si želijo bolj standardiziranega, strukturiranega, avtomatiziranega in hitrejšega procesa, ki bi jim pomagal hitreje ter bolj zanesljivo in veljavno razbrati psihološke lastnosti, na katere je treba biti pozoren in ki definirajo posameznika, ki ima potencial prodreti na vrh in obstati na njem, obenem pa ustvariti postopek, ki bi jim dal boljši vpogled v vsebino lastne odločitve ter v šibkosti in močne plati izbranega posameznika. Praktične implikacije tega magistrskega dela bi se torej lahko nanašale tudi na oblikovanje postopkov selekcije potencialno uspešnih ustanoviteljev podjetij našega časa, ki bi omogočali manjšo prisotnost alfa in beta napak za same investitorje ter boljši vpogled v vsebino svojih odločitev.