Zoran Janković - Pravi vodje, če želijo narediti nove vodje boljše od sebe, jim prepustijo slavo

Vsak vodja »diši« po svoje. V Zoranu Jankoviću, nikoli zaživetemu premijeju Republike Slovenije, županu, ki je obenem eden najprepoznavnejših simbolov sodobne Ljubljane, verjetno bolj močan simbol mesta od ljubljanskega gradu, Ljubljanice ali Olimpije, in mimo Ivana Tavčarja verjetno eden daleč najslavnejših županov, bivšemu predsedniku uprave Mercatorja, je ta specifični vonj tako močen, da ga težko zgrešiš. Župan je človek močne osebnosti. Prav prvemu vtisu pa sam pripisuje ogromen pomen. Kljub mogočnosti stavbe mMestne občine, se pri županu hitro sprostiš in počutiš doma. Slike impresionistov, brezčasnost zidov mestne hiše, temno, mahagonijevo pohištvo, slike srečanj s tujimi državniki in županovih vnukinj ter vnuka ... Obenem pa preprostost in iskrenost Jankovičćevega nastopa. 

Sam trdi, da ne verjame v usodo, verjame pa v lepoto življenja. Pravi, da v življenju ni važno kolikokrat padeš, temveč to, da se enkrat več pobereš. Da te zmage ne smejo narediti evforičnega, pač pa zmeraj motiviranega za več. Ko pa se tvoja pot na vrh konča – in enkrat se bo zagotovo, če ne drugega kot posledica naravanega cikla življenja - pa ne smeš pozabiti, da kar ti bo ostalo, so odnosi. Sam ne bi nikoli mogel biti računovodja – potrebuje odnose, potrebuje kontakt. Govoriva o tem, da osebna ambicija ni dovolj za uspeh, kako lepo je lahko življenje, če ga znaš živeti, tem, da sreča spremlja pogumne in da bo župan zmeraj ščitil 'svoje ljudi'.

Cilji so po županovem mnenju navigatorji tvoje poti in obenem oblike testiranja samega sebe, česa vse si v življenju sposoben.... Prisluhnite intervjuju z Zoranom Jankovićčem o mentaliteti zmagovalcev in tem, kaj ga v slovenskem gospodarsko-političnem prostoru kljub številnim polenom pod noge in aferam dela nezlomljivega. Mu pomaga obstati. Sam trdi, da med drugim tudi zavedanje moči ekipe in to, da zna svoje zmage prepustiti drugim. A da se vodja, čeprav je vedno lahko še boljši, vsekakor rodi. Značaj mora ostati enak – z nagradami ali brez, pod mostom ali na čelu države. To te dela uspešnega, to te dela “močnega”....

PRI VSAKI STVARI SI MORAŠ ZASTAVITI CILJ

M: “Moje prvo vprašanje je, kaj za vas pomeni biti zmagovalec. Na vaši poti je bilo najbrž veliko zmag – osebnih, poslovnih in drugih. Kaj mi lahko poveste o psihi zmagovalcev. Kaj vas je o tem naučilo življenje? Kaj za vas pomeni biti uspešen?”

ZJ: “Pri vsaki stvari v življenju si moraš zastavit cilj. Na podlagi tega cilja sebe testiraš, ali si ga sposoben doseči. Isto kot je v športu in . Ali si sposoben tečt? Ccilji se z vsakim doseženim uspehom dvigujejo z vsakim uspehom kot takim. Jaz sem začel s

Svojo kariero sem začel po zaključeni Ekonomski fakulteti kot trgovski potnik po Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Iz preprostega razloga. Ko sem prišel iz vojske, so me postavili na Pošti Slovenije postavili za direktorja računovodstva. Brez posebnega razloga sem dal odpoved. Zakaj? Moja mati je bila celo življenje računovodkinja in to ni bilo delo zame. Jaz moram delatI z ljudmi, jaz moram biti v kontaktu. Osebno moram delati z ljudmi, rRabim odnos. 

Ko sem začel kot potnik za zagrebško firmo, so me prepričevali, da ne morem biti uspešen, ker je tukaj prevelika konkurenca prevelika. Po letu in pol sem bil najbolje plačan potnik v bivši Jugoslaviji. Plačan sem bil po proviziji -. 2% od prometa. 

Po štirih letih tega dela sem si postavil je spet prišel višji cilj. Želel sem biti direktor in imel . Imel sem sam le en pogoj -, da me sprejme generalni direktor Mercatorja. In tako dobil delo potem sem imel posel v Emoni. Ko sem zapustil Emono kot generalni direktor celega Holdinga in podpredsednik SODZa, sem bil star... zelo sem bil mlad in zelo uspešen. Ker večjega podjetja kot in ker nisem imel kaj početi, ker večje firme kot je Mercator ni bilo, sem ustanovil svoje šel imet privatno podjetje, vse dokler me niso povabili nazaj v Mercator kot predsednika uprave. Pomembno je, da disi Ppostavljaš si cilje, ki se dvigujejovišajo. Pri tem moraš imeti vizijo, strategijo in opredelitev, kaj boš naredil. 

Karakter se v osnovi ne menja, se le dodeluje,m saj pridobivaš vedno nova znanja in izkušnje. V principu ti vsa ta čas karakter ostaja isti. Ta se sicer lahko dodeluje, se kaj naučit, ampak osnove se ne da spreminjat. Če želiš zmagat, pa je pomembna dobra moraš imeti ekipao. To je ključ do zmage. In spoštovanje sodelavcev, spoštovanje članov ekipe. Moja funkcija vsa ta leta je bila, da sem vsakemu od teh, ki so prišli na novosodelavcu, našel najdem pravo mesto, ga motiviraml in ga zaščitiml. To je isto kot trener v moštvenem športu. 

Še danes Kkomisija za izbor nove sodelavke ali sodelavca na koncu pripelje na pogovor z mano tri prvo uvrščene iz vsakega razpisa za delovno mesto. Ključna mMoja ključna prednost je, da imam občutek za ljudi na prvo žogo in zelo . Strašno močno intuicijo. In kadarkoli sem se pustil prepričevat, naj dam nekomu priliko, sem vedno zgrešil. Ta prvi interval tega, prvi stik, je absolutno najpomembnejši zame. 

Mentaliteta zmagovalca je, da si pri svojih zmagah spoštljiv. Ne pre-ponižno skromen, ker to je pretvarjanje, ampak da nisi evforičen. Jaz sem oseba, ki je dobila v Mercatorju in zdaj na občini največ nagrad od vseh v državi za osebno delo – imam kar 32 nagrad. Jaz imam 32 nagrad. In pri teh nagradah sem- spoštljiv sem tudi do tistih, ki mi dodelijo nagrade, kot tistih, ki me za nagrado predlagajo, in do sebe. Jaz Nnisem drugačen Zoran Jankovičć kot sem bil pred temi nagradami. Nagrade so le ti pomenijo priznanje za tvoje delo. 

Če se vrneva k športu, ne vem, če spremljaš nogomet, greva nzaj v šport, če spremljaš kaj ngomet, a jaz hodim v Maribor na tekme v zeleni majici. Lansko leto sem se slikal na Poštni ulici z vijolami, nisem pel z njimi “Mmaribor, šampijon”, sem se pa slikal z njimi. 

Nikoli ne gre krivulja uspeha le Vedet moraš, da krivulja ne gre samo navzgor, vedno so v življenju tudi ampak da imaš v življenju tudi padcie. In res je, to drži, da ni važno, kolikokrat v življenju padeš, važno je, da se 1x več dvigneš. 

Ampak ne glede na to, kako visoko boš šla v življenju prispela, Minka, tvoja pot na vrh se bo enkrat končala. In ostali bodo odnosi z ljudmi. Jaz sem v odnosih zelo direkten, zelo jasen, črno-bel. Ti boš naredila svoj magisterij, npr., kako si boš to zapisala, ta najin pogovor, in mene, to prepuščam tebi. Ampak prišla si na dobila si ta sestanek brez kakršnihkoli vezne da bi koga tukaj poznala, napisala si mejl, prišla si do mene, samoiniciativno, proaktivno. Dal sem ti priložnost, jaz te nisem pognal, čeprav zgledaš lepo, ampak to nima veze. kKajti mMoja naloga je, da z vsakim od nas delim svojo prehojeno poto. Tisto, kar se ti zdi dobro pri meni, vzeami, ostalo vrži stranpusti.”

JAZ SEM PRVI MANDATAOR V DRŽAVI, KI JE REKEL, DA BO PREVZEL MERCATOR SAMO, ČE MU DAJO PROSTE ROKE

M: “Zdi se mi zelo zanimivo to, kar ste omenili, da v svojih zmagaš ne smeš biti evforičen. In tudi ta knjiga v fazi recenzije, na katero se jaz navezujem v uvodu za svojo magistrsko nalogo, uvaja eno hipotezo in sicer, da če pogledamo amplitudo emocij povpečnega posameznika in vrhunskega vodje, nekoga vrhunskega, je ta amplituda pri povprečnih posameznikih dosti večja. Iz evforije v depresijo, itn. In v bistvu mogoče bi vas rada vprašala, na kak način ste se vi naučili ali ste imeli vrojen ta citat Cirila Zlobca, da svojih zmag ne slavite in se poraženi ne vdate?

ZJ: “Ne gre za učenje. Imaš v sebi. Sta dve fazi. Večino tega imaš v sebi, se pa dejansko lahko do neke mere nauči še naučiš, si daš se izboljšašizboljšat. Te moje zmage... jaz sem prvi mandatar v tej državi, ki je rekel, da bo prevzel Mercator samo, če se mu dajo proste roke pri vodenju. Moraš znati in imeti možnost sam zbrati ljudi, ki ti odgovarjajo. Imam tukaj Nekatere ssodelavce iz Mercatorja imam še sedaj zdaj na občini, in z njimi delam s katerimi delam že 20 let. Ampak gre se zatobistvo je, da je vsaka moja zmaga, na koncu zmaga mojih sodelavcev v resnici. To je njihova zmaga. Tudi zdaj, ko se dogaja. Če pa je kaj narobe, sem zmeraj vedno kriv jaz kriv in . Pprevzamem odgovornost. Vsi Ljudje delamo napake, brez napak ni ničesar. , bistvo pa je, da jih ne ponavljaš. Ne smeš pa prevečkrat ponavljati iste napake. Iz njih Enkrat, dvakrat, trikrat, to še gre, nato pa se moraš iz njih nekaj naučiti. 

Še enkrat ti pravim, Minka, ključno v zgodbi je to, da je moja zmaga, zmaga moje ekipe. Jaz Bil sem bil predsednik številnih zvez, sveta Olimpije, ampak prvo evropsko prvenstvo v rokometu je bilo v Sloveniji 2004. To je bila prva medalja v katerem koli kolektivnem športu v Sloveniji. Ampak bBrez mene je ne bi bilo. Vsa priprava, od tega, da smo dobili prvenstvo, zagotovilit denar, zagotovit novo d vorano, vse to je bilo vse moje delo. Ampak, ko so se fantje slikali s trenerjem, jaz se jaz nisem slikal zraven. Pustil sem jim, da je bila to njihova zmaga. Oni v vsakem primeru vse vedjo. Tudi danes. 

Če hoče vodja vzgajati Ta pravi vodje, če hočejo delat nove vodje, boljše od sebe, jim prepuščajo slavo. Govorim predvsem o mehkih metodah vodenja. V Mercatorju je bilo precej drugače, saj je gospodarstvo. Če bi bila na primer zaposlena v Mercatorju in bila V Mercatorju, če bi bila ti 5x boljša od svoje kolegice, bi lahko imela tudi 5x ali 10x večjo plačo od nje. V javni upravi to ni mogoče, zato so pomembne mehke metode vodenja. Tukaj ne morem delati tako, to je pač javni sektor. Tukaj pridejo v igro te mehke metode. 

V MOL vsako leto izberemo tako imenovane Mi smo zbirali vsako leto zvezzde zvezdice, se pravi mlade sodelavke in sodelavce, stare do 40 let, ki še niso imele nimajo pozicije vodje oddelka, vendar so perspektivni in in njim planirali načrtujemo kariere. V 17 letih je bilo že 17 izbranih17 izbranih v teh 17ihletih, med njimi so zdaj že direktor mestne uprave in vodje oddelkov. Samo pri eni osebi smo se zmotili v vseh 17ih teh letih, smo brcnili mimo. 

M: “Bi rekli, da je karakteristika dobrega vodje, če sem vas prav razumela, da zna, ko je kriza prevzemat odgovornost, obenem pa deliti svoje zmage z drugimi?”

ZJ: “Prvič, dDa deli svoje znanje in , da deli svoje izkušnje in da, ko nastopi je kriza, prevzame vzame vso odgovornost nase, da. Zmage prepušča sodelavcem, kajti ekipa zmaguje. Saj vsi vejo. Zakaj si pisala meni, ne pa našemu podžupanu, ki je mlajši in vse ostalo? Jaz sem blagovna znamka. Ker sem bBlagovna znamka mesta. Osebna blagovna znamka samega sebe. Edina stvar, ki bi jo mogla naredit boljše, je, da bi se morala boljše pripravit, Minka. In me boljjše poznat. Koliko nagrad sem dobil, kje sem bil. Ko boš naslednjič kam šlaopravljala intervju z nekom, vzemi si njegov CV in se poduči, s kom govoriš.,”

“GOVORIM TISTO, KAR ZNAM, KAR ČUTIM, DA PUBLIKA RABI – ČE ZAČNEJO SPATI, ČE ZAČNEJO KLEPETAT, POMENI, DA SI ZANIČ”

M: “Bom vzela na znanje, je pa to bolj kot intervju o vaši življenjski poti, intervju o splošnih zakonitostih zmage v poslu in življenju, če obstajajo, zato se nisem tako zelo pripravila direktno na vašo prehojeno pot in karierne mejnike. Govorila sva tudi o konceptu moči. Menedžer ali vodja ali politik ima na nek način moč, ampak dostikrat ta administrativna moč ni enaka dejanski moči. Kaj vam pomeni koncept moči, kako bi rekli, da moč spreminja ljudi ali je spremenila vas in kaj bi rekli, kaj vam pomeni to, da si nekdo zna vzet moči ali da ima moč – kako bi to opisali?”

ZJ: “Gre za moč znanja in odnosa, ne formalnega položaja pozicije. Zdaj, ko si že to začela... Moč uspeha je v tem, da ti ljudje verjamejo ali pa sledijo. VzamivaVzemiva primer, te vpraša nek pevec, Jjoker out na primer, ali si bil so bili dobridober. Poglej si občinstvo, ne sprašuj tega. Če ti polna dvorana ploska, si bil odličen, če imaš prazno dvorano, si bil zanič. 

Enako, kdor si upa tudi v politični poziciji prit stopiti pred ljudi in javno , povedat svoje argumente. Moč argumentov. Jaz sem v teh 17ih letih sprejel 32.000 ljudi, Jaz imam vsak prvi torek v mescu imam dan odprtih vrat za občane in do sedaj sem v 17 letih sprejel že 32.000 ljudi. Vsak lahko pride, se prijavi. Zzačnemo ob dveh popoldne in traja pa do devetih zvečer, včasih tudi dva dni. Sedim tam. Nekdo ostane minuto, nekdo deset minut, odvisno, kaj so problemi. 

Ampak, ko stopiš na oder, je zgodba spet drugačna... Jjaz Nnobenega govora ne berem, razen pri porokah. Govorim tisto, kar znam, kar čutim, da publika rabi. Če začnejo spati, če začnejo klepetat, si zanič, nisi zanimiv. 

Jaz recimo, ko Ko hodim... sem bil v Splitu na neki okrogli mizi, doživel sem npr. doživel ovacije. Zaključilo se je pa tako, da mi je župan Splita rekel, naj pridem k njim za župana, dekan ekonomske fakultete me vabi za občasnega predavatelja. Tudi Beograd me hoče vabi za župana. 

Ampak še enkrat, ko pridem v dvorano. Takrat sem bil v Tudi v Mercatorju, sem trikrat ali , štirikrat na leto predaval študentom ekonomije. Dve dvorani polni, kamere, po tisoč ljudi. Pravzaprav niti ni to predvaanjepredavanje, jaz govorim o svoji poti in izkušnjah. To, kar je dobro vzemi, to, kar je pri meni slabo, Minka, pa bodi boljša od mene. Meni je to prekrasno, če boš boljša od mene. To pomeni, da bo država cvetela, če boste mladi boljši pri teh letih – 23 si stara – v takšni državi bo krasno živet. Predvsem pa to vprašanje. Ključno moje sporočilo v tem svetu je... na žalost v Evropi nimamo pravega leaderja. - tTreba je živeti skupaj in, spoštovati različnosti. Lahko si lezbijka, imaš vso pravico, zakaj ne. Vernica ali nevernica. Ampak to, da si človek z velikim č, je važno. Če ne moreš meni pomagat, ne mi škodovat, to je ključno. Imaš fanta, se boš z njim razšla. Kaj boš rekla, da je bil bik? Potem si bila ti krava.”

NE PLJUVAJ PO ROKI, KI TE JE NEKOČ HRANILA

M: “Ne pljuvam v lastno skledo. Če šinfaš lastne izbire, pljuvaš v lastno skledo.”

ZJ: “Seveda., ker je treba to držat. In prav v tem je ta izbor. KejKer je bistvo, da vzameš, kar je bilo dobrega in se nekaj naučiš iz slabih stvari. Jih ne ponavljaš. Vzemi dobro, kar je bilo. Naj te poduči, da ne ponavljaš slabih stvari, svojih napak. In naj te porz – tudi poraz – tudi osebni - poraz – ojača, utrdi. Čez leta boš ugotovila, jaz imam zdaj namreč že skoraj 45 let delovne dobe, da je treba biti za zmago vztrajen, pogumen. 

Na svoji poti moraš spoštovati svoj karakter, svoj jaz. Črno-bel bit je težkone moreš biti. . Moraš imeti že skoraj moja leta. Ampak svoje mnenje moraš imeti. Če veš, da imaš prav, je nujno, da to spoštljivo poveš. Z mamo komunikacija mora biti spoštljiva.”

M: “Bi rekli, da je lastnost dobrega vodje, da zelo dobro pozna samega sebe, pa tudi v bistvu, da je na nek način realen do samega sebe, da veste, kaj so vaše barve, dobre in slabe?”

ZJ: “Absolutno. DaPomembno je, da se vsak zaveda tudi svojih napak, šibkosti. vem tudi, kakšne napake imam, kaj so moje šibkosti. Iz vsega tega – seveda moraš samega sebe spoznat. Kar se tiče vodenja pa je Kključna stvar je, da spoštuješ svoje sodelavce in jih zaščitiš. Zaščitiš in spoštuješ svoj del ekipe. Jaz sem do sodelavcev zelo zahteven. Težko me je blefirat. Če prevzameš neko obveznost, kot vodjaje pomembno, da jo kot vodja tudi uresničiš. , jJaz ne grem prej iz pisarne, dokler ni moja miza čista. Jaz Pa pri tem ne ne uporabljam računalnika in ga nimam. Piši, kar hočeš. DleajDelaj, kar hočešLahko napišeš, kar želiš. Jaz sem svoje delo Če si nekaj vzel kot poslanstvo, če imaš svojo službo kot počitnice – tukaj sem na dopustu vsak dan. , dopust. Jaz sem tukaj na dopustu vsak dan. 

Lani sem Jaz sem bil lansko leto na dopustu z ženo in vnukinjo 4 dni. Bil sem z Ljubljančani, delal sem. Zelo nerad potujem,, zelo redko grem kam. V principu biti tukaj, to je moje življenje. 

V kabinetu sta dve tajnici. Karmen je z mano iz Mercatorja, skupaj sva že 30 let. Naša tajnica Elma, ta prva Karmen je z mano iz Mercatorja, skupaj sva že 30 let. Elma pa je prišla kot zamenjava tajnice, ki je šla v na bolniško, s srednjo izobrazbo. Elmo sem sSpodbujal sem jo, naj gre na faks, da se bo lahko učila skupaj s svojimi sinovi z mojimi sinovi, da se bodo skupaj učili. In dDrugo leto bo končala magisterij, jaz imam še tri dve leti in pol do koncaa mandata. Od takrat, ko je prišla kot tajnica, čez leto in pol bo lahko izbirala službe, kam bo šla. Od 531, ki nas je zaposlenih mojih sodelavcev, jih je že 100 naredilo pridobilo višjo stopnjo izobrazbe ali dela. 20% se jih je šlo dodatno izobraževalot, in tega ne bodo jo pozabili, ne morejo pozabit. Meni Mercatorja v Mariboru nihče ne more vzet, pa že dolgo nisem več ni več moj v MercatorjuMercator, ampak se spomnim, ko smo progo odpirali v Mariboru, ko nismo imeli trgovin v Mariboru... meni peš cone tudi nihče ne more vzet. Jaz sem bil samo vodja ekipe, ki je to podelala. Tako da veš, Minka, sledi svojim ciljem. Pri 23ih,24ih, ko boš magistra, imaš vse pogoje. Si zelo ambiciozna, to je moja ugotovitev. Koristiš ženske čare, ki jih absolutno imaš ,- in nasmeh in oči. Samo vVprašanje je le, koliko si vztrajna in delovna.”

M: “Jaz bi rekla, da sem oboje, ampak da morem videt smisel v tem, kar delam, in da moram jaz osebno čutit poslanstvo v tem.”

ZJ: “Tvoj cilj je zdaj magisterij.”

M: “Magisterij, pa rada bi našla delo, za katerega bi umrla. Kaj pravijo, če v življenju nimaš nečesa, za kar bi umrl, ne živiš zares, ane....”

ZJ: “Magisterij bo, to je dejstvo. Še letos. Kaj te mika po tem, če bi lahko zbirala?”

M: “Če bi lahko zbirala, me je od malega zanimal ta psihološki faktor posla. Energija, ljudje, fokus. In da vodja vse to, kar ste rekli.. eno je izobrazba, ki jo dobi, drugo pa je to, kar nosi v sebi. Mislim, da je to tisti determinirajoči faktor.”

JZ: “Ampak za to ne rabiš psihologa, to nosiš v sebi. Faks Fakulteta ti da širši in bolj poglobljen pogled, izostri neke stvari, ampak ti hočeš biti direktorica nekje, jaz te vidim samo tako. Nikoli ne boš zadovoljna s čim drugim.”

M: “Meni se zdi, da rabim neko avtonomijo pri svojem delu.”

JZ: “Najprej se moraš naučit sodelovat, sedeti in poslušat nekoga. Ter se pri tem odločiti, da boš boljša in rečt jaz bom boljša. Jaz bom boljša od Jankovićča. To ti naj bo cilj. Ampak morala se boš tudi podučit, da znaš bilanco podjetja prebrat bilanco podjetja. Da veš, kaj je debit, kaj je credit. Jaz sam sebe ne bi operiral. Če ne bi sebe, pa ne bi niti drugega. Ampak v tistemtisto, kar delam, hočem biti najboljši. 

M: “Moja vizija je bila vedno psihološki consulting vodij. Neke vrste business consulting, ampak manj osredotočen na številke, bolj na mehki faktor.”

ZJ: “To gre skupaj, ampak v svetovanju bo velik problem tvoja mladost. Premlada si. Meni ne moreš svetovat, nimaš šans. Delo z ljudmi je osnova. Na vsak sestanek, ko greš, moraš biti pripravljena. Da veš, kdo ti sedi nasproti. Kakšen karakter je Zoran Jankovićč, kaj so njegove dobre in slabe strani. Ali boš predsedniku države samo kimala ali boš predpripravljena. Premalo je izgled, Minka.”

M:Bi mi še malo orisali vašo vizijo? Jaz sem vedno imela neko podobo o vas iz medijev in vedno se mi je zdelo, da odražate zelo visoko vitalnost. Ko pravijo, da vodja vedno vodi z energijo... zakaj ste vedno ohranjali to vašo raven energije kljub vsem bitkam?”

ZJ: “Eden od sodelavcev mi je enkrat rekel, da sem model. Moji viri so rezultati dela 40 let, rezultati odnosa s sodelavci, s tabo. Poleg Mimo študija ekonomije se nisem o tem nič kaj posebej poučeval. Danes imamo 2x letno imamo teambuildinge, 1x dvodnevne, 1x enodnevne. Ni virov. Minka, ti imaš tukaj prednost, ker se to učiš, ampak to, da me spremljaš skozi medije, je premalo. Kamorkoli boš šla, pozanimaj se o človeku prej. Naštudiraj človeka, s katerim se boš kje ga boš dobila.”

OSEBNA AMBICIJA NI DOVOLJ ZA USPEH

M: Kaj po vaše definira nekoga kot uspešnega? Osebna ambicija je verjetno pogoj, ne pa zadosten faktor za uspeh. Kaj povzroča, da si nekateri ljudje upajo segat dlje, tečt hitreje?

JZ: Osebna ambicija absolutno ni dovolj za uspeh. Podprta mora biti s celotnim karakterjem, tudi z odnosom, vloženim trudom. Vsi mi smo lahko ambiciozni. Si želimo biti Dončićč. Ni šans. Neki osnovni pogoji so nam lahko dani, ali ne, tu ne pomaga osebna ambicija. Če pa vendar le če veliko delaš, če si se pripravljen učiti ali trpetin odrekati, če nimaš osebne ambicije, je to slabo lahko uspeš. Pogum tudi ni vse. Ob vsem tem pa zagotovo moraš Moraš pa biti prepričan v svoje znanje, v svoje sposobnosti. 

M: Kaj pa menite o konceptu, da si je treba nahranit ego, da smo psihološko zdravi in da si moramo znati vzeti moč, kjerkoli se nahajamo, da je to osnova začetka gradnje našega potenciala?

JZ: Minka, zakaj misliš, da si je treba znat nahranit lasten ego? Če to preveč izpostavljaš, ni v redu, veš. Če ti danes nekaj narediš, tisto, kar zadovolji tebe pa tudi okolico, si zmagala. V principu je tako, če te moti umazanija, se skloniš in na ulici pobereš papir. Ti imaš vstop v svojo stavbo, na svoje stopnišče in imaš tam čisto. Uspehi so hrana, kaj pa potem neuspehi, porazi? Če bodo v tvojem življenju samo uspehi, boš nekje počila. Neuspeh mora biti. Če samo hraniš ego s svojimi uspehi, kar naenkrat nimaš več ambicij. Kaj je uspeh? Ena zZmaga 1 ali končno prvenstvo? Biti na svoji poti in boriti se z izzivi, ki jih včasih ne premagamo, večkrat pa jih bomo. Ne rabiš ega hranit. Če prehitro dosežeš tisti končni cilj, ostaneš v življenju nezadovoljen, nezadovoljen. Ta tvoja Aambicija in cilji se morajo dvigovat. Zdaj sem dosegla faks. Kmalu boš magistra, ampak to ni bil končni cilj. Kaj boš pa delala naslednjih 50 let? Je pogoj, da lahko razmišljaš, kaj bi delala, s kom bi delala, kdaj bi rada bila direktor, kdaj boš imela otroke. Del te poti so tako zadovoljstva kot žalosti.”

M: “Ko dosežeš cilj, si prazen. In če nimaš vizije, poslanstva...”

JZ: “Ne, ne, nov cilj rabiš. 

POZNAMO CEL KUP NEUSPEŠNIH KRALJEV

M: “Rekli se, da če samo hranimo svoj ego, hitro ostanemo brez osebnega zadoščenja. Kaj po vašem mnenju definira zrelost vodje in kako pomembna lastnost vodje je le-to?”

JZ: “Zrelost vodje definira to, da je dober. Ampak dober pomeni tudi to, da je zahteven. Najprej do sebe, potem pa do svojih sodelavcev. Da jih spoštuje in . Da pokrije njihove napake. To je ključ. Jaz sem imel malo preden si prišla koelegij 32 ljudi. In na koncu so mi ploskali, pa so sami direktorji. To je tisto, kar me ti sprašuješ. Lahko Spet smo na tistem. Stopi na oder, sleči se in dobila boš aplavz. Takoj boš vedela, kje si. pPoješ ali, plešeš ali počneš karkoli drugegai. Karkoli se odločiš, dobiš odgovor. Lahko si ambiciozna, ampak če ni rezultatov, moraš nekaj spremenit. Še več trenirat. Ali pa zamenjati področje, na katerem se trudiš. To je tisto.”

M: “Pravijo, da najdlje prideš, če krepiš svoja inherentno močna področja. In kako ste vi pri sebi odkrili, kaj so ta področja in katera so dejansko?”

JZ: “Vse to sem ti povedal že na začetku. Izjemno sem uspešen pri izbiri sodelavcev. Pomembno je vVsakemu poiskat pravo mesto, ga motivirat in ga zaščitit. Argumenti me prepričujejo, da je ta pot prava. Če nekdo želi nekaj dosečtdoseči pri meni, naj pride, naj me prepriča. 50% Ljubljančanov pa ne bo. Lahko te nekdo ne mara, ampak vseeno ti verjame, tie sledi. Rezultati so tisti, ki na koncu potrjujejo to vizijo.”

M: “Kaj menite, kaj pripomore, da nekdo ne zlorablj svoje moči?”

ZJ: “Prevečkrat uporabljaš besedo moč, Minka. Moč je v bisvtubistvu lahko prazna beseda, če se pojavi en igralec v nogometu in reče, da bo močnejši od Ronalda ali Messija. To ne gre. Spet bom rekel: moč pride sama po sebi. Če ti rečeš, jaz bom to sobo naredil vredu, in če ti to rata, si dobil moč na tej poti, te spoštujejo. To je tisto. Moč in spoštovanje prideta iz rezultatov. Rečeš, zdaj bom pa naredil pet sob ali napisal bom napisal 12 knjig. Če bo teh 12 knjig branih, potem bodo čakali 13. knjigo. To je tisto, kar me ti sprašuješ. Moč se gradi. Kraljestvo, kjer je otrok podedoval prestol.. Ampak poznamo en kup neuspešnih kraljev. 

Če samo pogledava angleške kralje. Kraljičin ce sin zagotovo ne bo dosegel, njene slave, mogoče pravnuk. Ampak ona je spet na svoj način prijazne mame dosegla tisto , kar nekdo ne more doseči z mečem. Če te zanima moč, poglej Napoleona, ki je padel. V bistvu je vse to.. oni so sS svojimi prvimi zmagami na fronti , so jim ljudje so hodili za njimisledili, jim verjeli, ker so verjeli, da bodo oni zmagovalci. In da bodo preko njih dobili nove posesti, nove gradove, nov denar.., veliko žensk. In toliko časa so hodili za Napoleonom, v bistvenem trenutku pa se je počutil tako močnega, da je Ruse stisnil v kot. Oni so imeli ali umret ali zmagatAli bodo zmagali, ali umrli;, pomagala jim je narava. Tukaj se skriva tistobistvo. Ko začneš vasše trpat hrano - . Ti rada ješ recimo avokado. Ko poješ petintridesetega, boš začela bruhat. Imaš rada moč, ampak moraš imeti neko mero, če ne boš počlapočila. ”

“VEDNO BOM ŠČITIL SVOJE LJUDI”: O TEM, KAKO V ŽIVLJENJU NE SMEŠ DELATI OVINKOV – ČEZ ČAZ ČAS NE BOŠ VEČ TI

M: “Kaj pa bi rekli, da vas dela prizemljene?”

ZJ: “To, kar ti razlagam. Da na tem položaju, kot sem danes, ne bom vedno. Boš prišla k meni, ko me bodo zamenjali, Minka?”

M: “Če me boste prepričali z intervjujem, mislim da.Koliko pa mislite, da je važno, da nekdo ne gre čez lastne principe na svoji poti do uspeha, da ne gre čez trupla? Ali je to nujno – pohoditi vse, kar nas ovira, tudi lastne etične standarde?”

ZJ: “Ne smeš iti čez svoje principe. Ker čim začneš delati preveč ovinkov, govorim zdaj sam s sabo, to nisi več ti. Včasih je lažje, če narediš obhod, vendar se s tem izgubiš. Ampak potem nisi več ti. V principu ne verjameš več v svojo vizijo, v svojo strategijo.”

M: “V lastno neoporečnost?”

ZJ: “Tudi v svojo moč ne več, Minka. To pravim, da je problem politike. Danes rečejo črno, jutri belo. Absolutno sem proti temu. Čez čas sam sebe zaciklaš.”

M: “Do kakšne mere pa ste vi imeli kdaj občutek tekom kariere, da ste morali stopit čez kaj, kar vam ni bilo okej, pustiti zadaj koga, ki ga niste želeli?”

ZJ: “Tega nisem nikoli storil. Bil sem v taki situaciji, pa sem bil raje odstavljen z vladeraje žrtvoval mandat predsednika vlade, kot da bi stopil čez svojega človeka. Točno to, kar sprašuješ, bi lahko naredil. Ta gnili kompromis. Absolutne ne. Da bi nekoga žrtvoval. V volitvah 2011, če bi zamenjal direktorja Lekarne Marka Jakliča, ker je bil zelo negativna osebnost, bi dobil volitve, ker bi imel dva sedeža več v parlamentu. Pa tega nisem storil, nisem ga zamenjal. To vsi vejo. Jaz bi tudi lLani bi lahko zamenjal ditektoricodirektorico Zdravstvenega doma in bi imel mir, ampak nisem. Sem stopil za njoSem jo zaščitil in podprl. In to vsi vedjo. Predvsem moji direktorji. Da jih bom ščitil do konca. Ko vem, ko verjamem, da so pravi, lahko drugi rečejo, kar želijo.”

M: “In tako se mi tudi zdi, da se morda gradi to spoštovanje, ki ste ga omenjali. Da vedno ne uporabiš svojih vzvodov, tudi, če bi jih lahko, če ne vidiš smisla v tem, da bi jih. Ali pač?”

ZJ: “Predvsem pa morajo ljudje morajo vedeti, da so varni, Minka. Varnost življenja je najpomembnejša. Poglej zdaj Gazo. Je en tak primer ogrožene osebne varnosti. Če te tukaj kdo pretepe na občini, ne vem, kako bi šla mimo, bi raje iskala delo drugje.”

M: “Ta varnost sem videla, da je tudi ena izmed stvari, za katero si zelo prizadevate v Ljubljani, mar ne? Sem prebrala v vaši knjigi, ki ste mi jo dali.”

JZ: “Mi smo bili uradno proglašeni za najvarnejšeo mesto na svetu.”

USPEH JE KOMBINACIJA SRCA IN GLAVE: KO SAM DOLOČAŠ PRIORITETE, SAMEMU SEBI NE MOREŠ LAGATI

M: “Potencial lahko cveti, ko se čutimo varni. Kaj bi pa rekli v kolikšni meri zaznavate nadpovprečen občutek nadzora nad svojim življenjem, časom in energijo in kako važna vrednota vam je avtonomija? Do kakšne mere bi rekli, da delujete pretežno iz strasti, hodite tja, kamor vas vleče?”

JZ: “Uspeh je kombinacija srca in glave. Svoje najpomembnejše odločitve vedno prepuščam intucijiintuiciji in strast je v življenju zelo pomembna. Strast ti da v življenju tisti užitek. Uužitek v tem, da nabiješ brcneš žogo, uživanje v pogovorih, uživanje v odkrivanju novega. Jaz sem danes užival s svojimi direktorji. Tako, da, absolutno, večinoma delujem iz strasti.”

M: “Užitek je nek indikator, da smo na pravi poti, bi rekli? Mhm. Kako bi pa vi rekli župan, da vi razporejate s svojim časom in energijo? Vsak se zbudi z neko finalno količino energije. Kako določite prioritete za njeno izrabo? Glede na strast, ki jo čutite do zadev ali glede na kaj bi rekli?”

ZJ: “Vse naredim, vse naredim. Tisto kar je za tisti dan. Evo, moja miza je čista. Ni da bi sploh določal prioritete. Jaz vem, kaj moram naredit. So pač neke stvari, ki jih moraš prej naredit prej. Moram podpisat izplačila. To je pač nekaj, kar naredim. Določim – danes sem vedel, da bodo sestanki po dve uri, v dveh delih. Sem bil z direktorji 2.5 ure brez da bi šel lulat. Ker enostavno imam takšno koncentracijo, fokus.”

M: “Intuicija ste rekli, da vam pomaga usklajevati glavo in srce? Kako pa neka zadeva sploh dobi vstop v vaš urnik – po čem presojate to?”

ZJ: “Kako si ti prišla do mene? Nisem te poznal. Jutri bodo prišle drugei, drugi ljudje. Kup ljudi pride. Če mi nekdo nekaj napiše, da se mi zdi, da mu lahko pomagam, potem to naredim. Prideš, povem, sva gotovakončala. Prioritete – najhujše je, ko jih sam določaš. Potem se samemu sebi ne moraš lagat, da te je nekdo prisilil storiti nekaj, nečemu posvetiti svoj čas. Tako, da ja. ”

M: “Kaj pa menite, da je v ozadju trajnih in funkcionalnih odnosov? Komu zaupate – na bazi česa in zakaj – in kako režete tiste, ki vas razočarajo? Kako se spopadate z izdajo, če ste jo kdaj doživeli?”

ZJ: “Zaupanje se gradi. Gradi. Najhujše je, ko te izda nekdo, s katerim si že dolgo delal. Ne moreš verjeti, če ti nekdo reče: tukaj je 6 plusov in 2 minusa. Zaupanje se gradi. Moraš biti zelo odprt do vseh. Jaz dam vsem priliko.”

M: “Kaj pa, če vas razočarajo, kaj pa potem storite?”

ZJ: “Alenka Bratušek, ki sem jo jaz v tej sobi postavil za predsednico vlade – 10 let nisva spregovorila. Ko sem jo srečal, sem šel na drugo stran ceste. Ona se je pač se drugače odločila, to je njena pravica, ampak ko sva lansko leto začela komunicirat, mi je rekla, da se zaveda, da je storila napako. Ampak 10 let jaz tudi ene same slabe besede nisem rekel čez njo. Pač Enostavno nisva šla skupaj, adijo. To razočaranje... moraš znati balansirat. Moški mladi te recimo poslika golo , Minka, in potem to objavi na spletu, ko ga pustiš, kaj boš naredila?.”

M: “To jaz sama pri sebi večkrat razmišljam o tem maščevanju, da. S tem samo sebi jemlješ energijo.”

MORAŠ SE SPOMNITI LEPIH STVARI IN NE UNIČIT VSEGA S SLABIM: O ZAUPANJU, KI SE GRADI

ZJ: “Pa ne samo energijo, ampak še hujše, imaš napačne vrednote. Nnamesto, da bi se gradil, se degradiraš. Da bivši fant, ki si ga pustila, reče o tebi, da si bila krava, mu jaz rečem: okej, čisto vredu, ampak ti si pa bil bik, ker si hodil z njo. Vedno vzemi tisto, kar je bilo lepo. Nekaj je bilo lepo, drugače ne bi bila toliko časa skupaj, ne?.”

M: “Ja, saj to je baje ena stvar, da narcisistični posamezniki gledajo zelo črno-belo zadeve. Najprej idealizira človeka, potem ga malo razočara, pa postane vse črno.”

ZJ: “Nič hudega, jaz sem tudi črno-bel. Ko nekaj sprejmem, za tem stojim - , ampak enostavno, to je spet tisto, dobil sem jaz imam priznanje Putina in po začetku vojne v Ukrajini so me nekateri . So me pozvali, da naj ga vrnem, ampak ga nisem, ker saj sem ga dobil za prijateljstvo. Bila sva prijatelja tisti čas in jutri bomo spet z Moskvo prijatelji. To je tako, Minka, veš, čČrno-belo ni slabo, problem je, da enkrat nekaj rečeš in kasneje zanikaš. da potem to, kar zdaj rečeš, vse je bilo slabo, enostavno pač sta bili napačni osebi ena drugi. Vedno se mMoraš se spomniti lepih stvari, ne vse uničit in se spominjat samo slabega. Nekatere zveze so bile pač napačne.”

M: “Ampak to odraža lastne nesigurnosti in šibkosti na nek način. Da pljuvaš v lastno skledo.”

ZJ: “Absolutno.. Šibkost, ki je bila prej skrita, se v takih trenutkih pokaže. Eni se napijejo, eni se drogirajo. En Nekdo začne morittudi moriti, ker ga je punca pustila. Druga Drugi pa pač najde drugonajde drugega.”

M: “Vi pravite, da jaz preveč omenjam ta koncept moči, da mi je preveč všeč ta beseda, ampak dostikrat moč da človeku možnost, da pokaže, kdo je. Položaj, status, denar – podobno kot vino privleče iz človeka resnico, ki je bila prej skrita, mar ne?”

ZJ: “Imaš pozitivne in negativne karakterje. Ti imaš lahko moč v majhnem kolektivu družine, podjetja. Države. Pričakuje se, da ima oče moč v družini, tako smo vzgojeni. Pri nas je pa mama nosila hlače.”

M: “V družini je tudi dinamika moči ja. Pri nas se mi zdi, da je mama vse odločala v privatni sferi, preživljal pa nas je v celoti oče.”

ZJ: “To ni res, da te je preživljal le oče.Mmama je naredila opravila svoj delež v privatni sferi. To je spet kombinacija. Jaz ti bom načrtovalarisala, ti pa kopljigradil. ”

M: “Prej ste omenjali malo tudi to, da mora vodja včasih, mislim, da ste uporabili izraz 'trpet'?

ZJ: “Vedno pride tudi trenutek, ko si razočaran. Vsak. Si razočaran. Spet si razočaran, kot sem prej povedal primer z Alenko. Razočaran, da nekomu nekaj verjameš, zaupaš.”

M: “Ko mene kdo razočara, sem jezna sama na sebe, zakaj nisem predvidela tega, videla človeka za to, kar je!”

ZJ: “Ah, Minka, ne moreš vedno veš, nNe bodi jezna nase, če kdaj ne narediš vsega popolno. V principu, srečanje, dve minuti. Moraš biti zelo, zelo emocionalno inteligenten, da takoj vse prebereš. Čas mora vedno pokaže pravo sliko, saj odnosi trajajo.pokazati. Saj odnosi tečejo.”

M: “To pa je res ja, da najboljši test odnosa je verjetno čas.”

ZJ: “Vedno.”

M: “Zelo popularna teza je, da je za vrhunski uspeh potrebno sprejeti ogromne žrtve. Bi rekli, da ste tekom svoje kariere sprejeli kakšne žrtve, ki so presegle vaša pričakovanja?”

ZJ: “Jaz nisem imel žrtevse nisem žrtvoval. Trpela je familija zZaradi politike je trpela moja družina, predvsem moji otroci, ampak tudi sami so tudi hoteli to, kar sem želel jaz. Želeli so si mojega uspeha in bili so bili za to pripravljeni plačati ceno. Navijali so zame na volitvah. Ampak spet smo pri tem – v življenju ne gre samo gor. Tudi, če trpin familija, pomeni, da se mora tudi spopasti s tem, z nesrečo, z nervozo, in utrdit se. Drugače pa nastanejo ti razvjanečki.”

M: “Ljudje, ki nimajo v sebi nobenih ran, niso zanimivi, ane? Jaz imam vedno rada ledene ženske, polne bolečine. Ne vem, zakaj ljudje, ki nosijo bolečino, so mi neizmerno atraktivni.”

LJUDJE BREZ BOLEČIN NISO LJUDJE

ZJ: “Ljudje brez bolečin niso ljudje., Ppoglej brezdomca, Minka. Postal je brezdomec, ker ni zdržal bolečine.“

M: “Umik je pot v psihopatologijo. Umaknil se je, ane? To, kar sva prej govorila... ko se nehaš izpostavljat temu, kar te muči, se spopadati s težavo. Umik iz življenja je najslabša pot. Beg se nam zdi cona udobja, v bistvu pa je...”

ZJ: “Bistvo je, da prideš iz Saj to iz cone udobja moraš priti. Jaz vem, da ne bom večno na tem položaju, pa vseeno bom . Ampak jaz bom isti človek, kot sem bil prejsedaj. Imam šŠe vedno vedno imam prijatelje, sošolce, iz gimnazije. Tudi Ood tam, kjer sem rojen. Isti smo.”

M: “Kako ste se pa spopadli z zavistjo ljudi, prijateljev ali tega niste nikoli izkusili?”

ZJ: “Kaj, si ti zavistna, ker sem jaz župan, ti pa (še) nisi, Minka?”

M: “Ne, ker, če ste vi dobri, meni ne omogoča, da bi bila tudi jaz.”

ZJ: “Celo obratno. Da ti motivacijo biti še boljša. Jaz v osnovi nikoli nisem Nimam jaz v sebi tega, da bi bil zavisten. Seveda zavist obstaja, ampak a je to pomembno? Kdo je spet zavistnež? mMeni to ni pomembno. Zavisten je tisti, ki nikoli ne prizna krivde, vedno je kriv nekdo ali nekaj drugega. Tisti, ki misli, da je vse drugo krivo

M: “Še malo. Kako ste se tekom svoje kariere spopadlai s strahom izgube moči, tega, da se lahko vse sesuje v prah in da nam zgodovina velikokrat pokaže, da so tudi nezlomljivi ljudje zlomljivi v spec. Okoliščinah – kot Napoleon, ki ste ga prej omenjali?”

ZJ: “Ne, v to sem bil prepričan. Vedno gre za odnos, To je pa odnos, koliko vlagaš v neko zadevo, koliko delaš. Ko pa omenjaš sesutje v prah, tu je potrebna previdnost. Jaz si niti v Pri tem sesutju v prah – vedno moraš biti tukaj previden. Tudi v Mercatorju, na konzervativni strani, jaz si ne morem predstavljat, da bi šel svojim sodelavcem povedat, da smo šli v stečaj. Ko so rekli, v koliko podjetjih stavkajo. V Mercatorju je lahko bila stavka lahko bila samo, če bi bil jaz na čelu stavke. Drugače ne gre, saj smo sodelavci, delujemo skupaj.Ne more bit, ker to so moji ljudje. Ali pa, da se bo on zboril zame za neko stvar, ki je jaz ne morem dat.”

M: “V svoji knjigi zelo izpostavljate tudi to idejo tovarištva. Se vam zdi to eno izmed načel, idej, ki ste jih morda prinesli še iz bivše Jugoslavije?”

ZJ: “Ne, tovariš je tovariš v športu, tovariš v lovu. Beseda tovariš je meni mnogo bolj pokazna, povedna, kot beseda gospod. In jaz še danes govorim drage Ljubljančanke in i Ljubljančani in Ljubljančanke, spoštovane gospe in gospodje, dragi tovariši in tovarišice. Vsak se v tem najde kdor hoče.”

M: “Kakšen pa je vaš odnos do kapitala, do denarja, do neke finančne moči – vam je to vrednota in na kak način?”

ZJ: “Tukaj pa nisi prav prišla. Jaz imam zZa svoje življenje imam zadosti. Ne maram jahte, ne igram golfa, ne maram dopusta. Ne hodim na dopust. Ekonomsko svobodo imam. Moja plača je dovolj, da te lahko koga peljem na večerjo, na zajtrk ali pa kamorkoli.”

SREČA SPREMLJA HRABRE

M: “Kaj bi rekli o tezi, da se kolo sreče zmeraj vrti in da je fluktuacija znotraj % najuspešnejših zelo velika?”

ZJ: “Sreča spremlja hrabre, ampak jaz ne igram na srečonobene kocke. Kolo življenja vsakogar prej ali slej postavi na svoje mesto, prej kot slej. Stvair Stari pregovor pravi: gliha skup štriha. V dobrem in slabem. Ta pregovor spet izhaja iz prakse. Kdo se s kom druži. Zakaj si prišla k meni. Kam hodiš. Če sem blond, me nočeš. Jaz temu pravim, da na srečo ne igram. Boš rekla, da si imela srečo, ker si mi pisala in sem te sprejel? Tisto, ko si napisala, ko sem prebral, sem rekel Elmi, naj pride. Nekaj je bilo v tem, da sem ti dal priložnost. Datum pa je Elma izbrala.”

M: “Hm zanimivo. Meni se je dostikrat zdelo... Rekla bi, da osebno kar verjamem v usodo. Najprej, da sreča spremlja pogumne – in inteligentne, ljudi z jasnim fokusom in vizijo, ljudi z determinacijo, trmo in vztrajnostjo. Po drugi srtranistrani pa verjamem v usodo po svoje v to, da te v življenju stvari, ki so zate, kar malo najdejo. Se mi zdi, da dostikrat pa vidim, da tudi, če narediš neko napako – recimo vi ste mi prvič rekli, da nisem dovolj pripravljena in naj pridem še enkrat – v principu, da lahko svoj0 usodo precej preoblikuješ. Napake popraviš.”

ZJ: “Ne verjamem v usodo. Usoda ni nič. Ti si napisala 20 prošenj, dobila si moj odgovor. V čem je tukaj usoda? Nisem vedel, da dobro kako izgledaš, napisala si, da rabiš mojo pomoč za študij, zdelo se mi je lepo strukturirano in rekel sem, če lahko tej punci , ženski, kako pomagam, ji bom pomagal, zakaj pa ne.”

M: “Sem zelo vesela, župan. Hvaležna. Se mi pa zdi, da ste vi zelo dolgo prisotni na oblasti v Sloveniji. Bili ste prisotni na gospodarski sceni, zdaj ste na politični precej močni. In v bistvu, kaj bi rekli, da vam je pomagalo zmagat, preživet. Morda to, da ste vedno živeli samega sebe?”

ZJ: “Jaz Iizhajam iz velike revščine. V Srbiji, kjer sem odraščal, je bilo prvih . Prvih 12 let je bilo zelo napornih, pa so še vedno zasidrana globoko v mojem srcu. Takrat recimo.. kKaj smo mi bili kot otroci? Partizani, nihče ni bil Nemec. V šoli sem bil najboljši učenec, vse doma sem vse naredil, pri 12ih letih sem kosil travo. V življenju sem šel del po del. Mama mi je vedno rekla, če nečesa ne narediš, ne boš šel v kino. Potem v gimnaziji, potem na študiju ekonomijei... Vmes sem se poročil, vzel štipendijokredit, ko je bila moja saj je bila žena noseča, vpisal pravo, naredil štiri izpite in nehal pri petem. Delal sem in imel še družino. Ni nobene usode, Minka.”

M: “Če ne verjamete v usodo, v kaj pa potem verjamete? Vsak mora verjeti v nekaj. V boga, v komunizem, v partnerja kot boga... v kaj vi verjamete, župan?”

ZJ: “Verjamem v lepoto življenja.”

M: “Hm. Kaj pa vas je gnalo dalje? Kaj ste imeli v srcu kot vaše osnovno gonilo?”

ZJ: “To se gradi, Minka. Takrat... moja prva služba je bila – vzel sem štipendijokredit, zaradi poroke najvišjonajvišjega. V tretjem letniku faksa sem brez pomoči staršev imel lastno hišo, delal sem pet poslov naenkrat. Potem je bila prva stvar imeti zadosti denarja, da družina živinajpomembnejša stvar zaslužiti dovolj, da preživim družino. Moja žena je bila študentka. Potem po Po štirih letih, ko sem videl, da to štima, sem hotel želel postati direktor. Ampak direktor Mercatorja. Zaradi predsednika uprave v času Jugoslavije, ki je bil, ko sem bil jaz malo starejši od tebe, legenda med ekonomisti. On je edini obdržal Mercator v fazi privatizacije, poskrbel, da ni razpadel. Potem se ti cilji nadgrajujejo. 

Ko so me prepričali, da grem na državne volitve – sem šel zmagat. Ne na te, ampak na državne. Sem Na Magistrat je prišlo 26 ljudi, ki mi veliko pomenijo, s Kučanom na čelu, in rekli so mi, da sem edina šansamožnost za spremembe. Pa sem dobil premagal Janšo. Nihče ni verjel, da bo to tako. V šestih sedmih tednih smo naredili stranko, šli na volitve in zmagali. Nisem se spoznal na pravo politiko, nisem vedel, kako volitve potekajo v ozadju. Jaz nisem ničesar vedel o tem, kako te zadeve funkcionirajo zares. DobišZmagaš, ne sestaviš pa vlade. In sSem šel v parlament za tri mesece. Ob tem pa ugotovil, da je Ampak parlament je zguba časa – to ni zame, saj sem operativni človek. Potem pa nazaj na volitve in ponovno še enkrat sem v mestno občino. In ta Mmoja ekipa tukaj je z mano že desetletja. Nekateri iz Mercatorja, Tanja je z mano 20 let. Toliko ti nisi niti stara, mala moja.”

MOJ NASVET JE GOLOVEC; TAM SE SPREHAJAM IN POGOVARJAM S SAMIM SEBOJ

M: “Sem. Kaj bi pa potem, če lahko samo še malo, prosim, povedali o tem, da dlje, ko greste več je rizikov in da vedno težje iščeš nasvete, da se o nekaterih stvareh lahko pogovarjaš le še s samim seboj?”

ZJ: “Mmm. Moj nasvet je Golovec. Jaz sem pri Golovcu doma, tam hodim in takrat setsankujemsestankujem s samim seboj. Se pogovarjam s samim seboj. Ti Nekateri meditirajoaš, ampak vzemi, daljudje smo si zelo različni.”

M: “Bi rekli, da dober vodja lahko ostane človeški ali nima prostora za napake? Kako gledate na to?”

ZJ: “Mora ostati človeški, Minka. Brez tega – spoštovanje do ljudi, empatije, čustvehnečustvene inteligence - ne more biti dober vodja.. Pa če vse zna zračunat, ne more biti dober vodja.”

M: “Bi rekli, da mora btiibiti dober vodja do neke mere divji in da mora biti zelo pristen, zelo avtentičen?”

ZJ: “Ta divjost... to je strast. To se čuti, da uživaš v nečem.”

M: “Bi še kaj povedali o sposobnosti brati ljudi, psihološko prodreti v osrčje njihovih interesov?”

ZJ: “Ne samo prodret v osrčje njihovih interesov, ampak imeti občutek, za kaj bo kdo dober v ekipi. Prepoznati to v ljudeh.”

M: “Do kakšne mere bi pa rekli, da je pri uspehu v gospodarsko-političnem okolju ključna samozavest in jasnost vizije vodje?”

ZJ: “Samozavest je zelo važna, grajena pa mora biti na realnih osnovah. Na trdem delu, na odrekanju, na predpripravi, saj je pomembno zavedanje, da kot blefer ne prideš nikamor daleč kot blefer. Prav je, da si samozavestna. Če hočeš biti ambiciozen, moraš biti samozavesten. Sicer si prazno ambiciozen brez podlage. Izobraževanje, trdo delo, res biti do sebe najbolj zahteven – to pa mora spremljati samozavest. Vedeti moraš, kaj ti manjka, da lahko samemu sebi daš dodatnobdodatno vrednost.”

M: “Ste preživeli, sva skozi.”

ZJ: “Saj je bilo prav lepo. Življenje je tako lepo, ni, Minka?”

M: “Ja, če ga znaš živeti je.”

Intervju je nastal v sklopu magistrske naloge iz psihologije in bo v celoti objavljen v publikaciji Temna in svetla plat 'vladanja svetu': uvidi slovenskih vodij v psihologijo preboja in obstanka na vrhu znotraj sloven. Gospodar. Polit. Prostora, ki bo predvidoma izšla konec leta 2024.